Dobrodošli na strani projekta SAM

Skupaj lahko prispevamo k zmanjšanju samomorilnosti.

Na začetek

O projektu

Samomorilnost je obstajala nekoč, obstaja sedaj in bo tudi v prihodnje.

Pojavlja se v različnih okoljih in poleg osebnih stisk predstavlja tudi velik javno zdravstveni problem.

Še zdaleč ne gre le za medicinski problem, pač pa predstavlja tudi družbeni, sociološki, filozofski in moralno-etični problem.

Samomorilno počutje lahko prizadene vsakega človeka, na pojav samomorilnosti pa vplivajo različne kategorije dejavnikov (npr. individualna, medosebna, družbena).

Namen projekta je dvig ravni zavedanja problema samomorilnosti in opolnomočenosti na področju samomorilnosti, zdravja in zadovoljstva v vsakdanjem življenju ter na delovnem mestu.

Hitri test samomorilnosti

Z aplikacijo lahko hitro preverite ali ste potencialno samomorilno ogroženi ali ne.

Aplikacija je v obliki ankete, vsi odgovori pa so anonimni.

Aplikacija

Predlogi ukrepov za zmanjšanje samomorilnosti

    Na podlagi preštudirane literature in virov, dobrih praks ter raziskave, ki je bila izvedena v okviru projekta, so v nadaljevanju prikazani predlogi ukrepov za zmanjševanje samomorilnosti na proučevanih področjih.

  • UKREPI NA RAVNI DRŽAVE

    • Izboljšanje diagnosticiranja in zdravljenja oseb s samomorilnim vedenjem, vključno s tistimi, ki so samomor že poskušali
    • Izboljšati rehabilitacijo oseb po poskusu samomora
    • Terapevtska pomoč preživelim svojcem človeka, ki je napravil samomor
    • Psihosocialna podpora (Vzpostaviti je treba mrežo skupnostnih služb, ki vzpodbuja in uči ljudi v spretnostih obvladovanja težkih življenjskih situacij. Posebej se moramo s takimi programi približati tistim, ki slabo obvladujejo vsakdanji negativni stres, ker nimajo podporne mreže svojcev ali prijateljev. Spreminjanje odnosa javnosti do samomora. S takimi ukrepi je potrebno detabuizirati samomor kot družbeni pojav in s tem vzpodbuditi govorjenje o samomorilnosti, predvsem pa znanje o samomoru in o načinih preprečevanja samomora),
    • Zopet vzpostaviti Register samomora in samomorilnega poskusa (lažje sledenje in preprečevanje)
    • Izobraževanje zdravnikov iz prepoznavanja depresije in drugih duševnih motenj, ki so dejavniki tveganja
    • Izobraževanje učiteljev iz prepoznavanja samomorilne ogroženosti učencev in dijakov
    • Delavnice na temo razvijanja socialnih spretnosti
    • Poudarjati pomembnosti zaupanja vase in v svoje sposobnosti
    • Razvijati sposobnost iskanja pomoči v stresnih situacijah in ustvarjati možnosti iskanja nasvetov pri pomembnih odločitvah (spletne strani, klepetalnice, telefonske svetovalnice…)
    • Podporne skupine za svojce tistih, ki so naredili samomor/ za tiste ki so poskušali storiti samomor
    • Povečati pozitiven vpliv medije (kako se soočiti s samomorilnimi mislimi in kam se obrniti) in zmanjšati negativen (kako storiti samomor)
    • Izobraževati starejšo populacijo
  • UKREPI NA DELOVNOPRAVNEM PODROČJU

    • Seznanjanje delavcev s pravicami, ki jim jih daje slovenska zakonodaja
    • Seznanjanje delavcev s pravnimi sredstvi, ki jih ponuja slovenska delovnopravna zakonodaja
    • Seznanjanje delavcev s postopki pred delovnimi sodišči
    • Seznanjanje delavcev z možnostmi nudenja brezplačne pravne pomoči
    • Seznanjanje delavcev z definicijami trpinčenja oz. nadlegovanja in kaj v ta okvir ne spada, ter s spremembami v sodni praksi sodišč
    • Priprava informativnega gradiva za delavce in delodajalce
    • Seznanjanje delodajalcev z ukrepi, ki jih ponuja slovenska zakonodaja, za ukrepanje proti ravnanju delavcev, ki ogroža zdravje in varnost
    • Obveščanje delodajalcev o spletnih delovnopravnih seminarjih
    • Usposabljanje delavcev za varno delo, ko se zato izkažejo potrebe (npr. spremenjene okoliščine, premestitev na drugo delovno mesto ipd.)
    • Ustrezen (inšpekcijski) nadzor nad ustreznim izvajanjem usposabljanja delavcev za delo
    • Prilaganje usposabljanja za varno delo konkretnim nevarnostnim danega delovnega mesta
    • Dajanje poudarka praktičnemu usposabljanju za varno delo
    • Napotitev delavcev na zdravstveni pregled, ki ustreza tveganjem, ki jih predstavlja delovno mesto na katerem je oz. bo zaposlen
    • Intenzivnejše sodelovanje z medicinsko stroko (specialisti za medicino dela, prometa in športa) in vključitev le teh v usposabljanje za varno delo
    • Javljanje poškodb pri delu inšpektoratu za delo
    • Ustrezno ukrepanje v primeru poškodb pri delu z namenom prihodnjega preprečevanja podobnih dogodkov
    • Ustrezno prilagajanje delovnega procesa psihosocialnim tveganjem
    • Aktivno sodelovanje med delodajalcem in predstavnikom delavcev ter predstavnikom delavcev in delavci
  • UKREPI NA RAVNI ORGANIZACIJ

    • razpis delovnega mesta direktorja za srečo
    • spremljanje zadovoljstva zaposlenih z rednimi vprašalniki
    • organizirane posebne aktivnosti za doseganje zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu (posebni dogodki, treningi, športne aktivnosti, delavnice,…)
    • dosegljivost vodje za zaposlene
    • prava izbira motivacije za zaposlenega
    • poskrbeti za sproščeno delovno okolje
    • V podjetju zadolžiti osebi, ki je zadolžena za razumevanje težav pri zaposlenih in ponuditi rešitve, ki optimizirajo srečo
    • prilagajanje politike in kulture na delovnem mestu
    • osebne pohvale s strani vodje
    • zagotavljanje občutka koristnosti in potrditve pri delu zaposlenega
    • priprava načrta promocije zdravja na delovnem mestu
    • usposobljanje vodstvenega kadra za prepoznavanje reševanje stresa pri zaposlenih
    • spodbujanje zaposlenih v izražanju svojih skrbi in težav
    • anketiranje zaposlenih o skrbeh, težavah in potrebah na delovnem mestu
    • usposabljanje zaposlenih z načini za spoprijemanje s stresom
    • ozaveščanje zaposlenih o tveganjih za razvoj depresije
    • zagotovitev spletnih mest z programi za krepitev duševnega zdravja zaposlenih
    • brezplačno svetovanje zaposlenim med delovnim časom in omogočanje čimlažje vrnitve zaposlenih, zaradi izostanka iz strani duševne bolezni
    • psihosocialna pomoč zaposlenim
    • predavanja in delavnice za zaposlene
    • aktivnosti povezane z družinam prijaznim podjetjem
    • delo z invalidi
    • medgeneracijsko sodelovanje
    • spodbujanje inovativnosti in sodelovanji med področji
    • izbraževanja na temo vodenja
    • ustvarjanje odnosa medosebnega zaupanja
    • izobraževanje o vlogi direktorja za srečo
    • usposabljanje že zaposlenega v podjetju za vlogo direktorja za srečo
    • anketiranje zaposlenih o njihovem mnenju o vlogi direktorja za srečo
    • delavnice predstavitev o delu direktorja za srečo
    • predavanja direktorja za srečo iz drugih podjetij
    • oblikovanje prijetnega delovnega okolja
    • vključevanje zaposlenih v razne delavnice, ki pomagajo pri soočanju s stresom
    • skrb za zdravo prehrano
    • skrb za telesno aktivnost, saj telovadba pozitivno vpliva na sproščanje stresa
    • skrb za zadostno količino spanca in morebitne sprostitvene vaje
    • pogovor o težavah z nekom, ki mu lahko zaupamo svoje tegobe
    • potreba po zaznavanju stresa in pravilno odzivanje
    • obvladovanje psihosocialnih tveganj
    • vloga delodajalcev pri načrtovanju zmanjševanja stresa na delovnem mestu
    • ocenitev tveganj ter razvrstitev teh po pomembnosti
    • dovolj prostega časa zase
    • skrb za zadovoljstvo na delovnem mestu ter dobro počutje
    • dobro opredeljena pričakovanja in redno prejemanje povratnih informacij
    • skrb za redno motiviranost in prejemanje pohval s strani delodajalca
    • izogibanje monotonega dela
    • brezplačna psihološka svetovanja s strani delodajalce
    • ozaveščanje o naraščanju problema stresa in drugih tveganj
    • graditev pozitivnih medosebnih odnosov
    • izbiranje različnih metod sproščanja in druženje s prijatelji ter sorodniki
    • poučitev zaposlenih o stresu in njegovih učinkih ter pravočasnem ukrepanju
    • skrb za večjo pripadnost zaposlenih organizaciji
    • motiviranje zaposlenih
    • pogostejše urejanje delovnega okolja ali uvajanje kakšne spremembe
    • prilagajanje delovnega časa
    • zmanjševanje utrujenosti na različne načine (npr. pol ure rekreacije)
    • zagotavljanje delovnih orodij, ki bi olajšali delo zaposlenim
    • urejanje delovnih mest s pomočjo primerne osvetlitve
    • razporeditev dela glede na stopnjo zahtevnosti
    • pogostejši odmori med delom
    • izogibanje monotoniji na delovnem mestu in tudi v vsakdanjem življenju
    • izogibanje negativnim mislim in osredotočenje na pretekle dosežke ter uspehe
    • za dobro opravljeno delo se sami pohvalimo
    • razmišljanje o načinih, kako bi se težavam čim bolje izognili
  • UKREPI ZA PREPREČEVANJE SAMOMORILNOSTI PRI OTROCIH IN MLADOSTNIKIH

    • seznanitev otrok o smrti s strani staršev
    • izobraževanje staršev o samomorih med otroki in mladostniki
    • izobraževanje otrok in mladostnikov o samomorilnosti
    • izboljšanje odnosov in zaupanja med starši in otroci/mladostniki
    • večje omogočanje, da otrok/mladostnik lahko govori o stiskah, ki jih doživlja
    • boljša dostopnost do pomoči za otroke in mladostnike, različne oblike
    • boljša vključenost staršev v proces zdravljenja otrok in mladostnikov
    • večji nadzor dostopnosti nad strelnim orožjem, drogam in ostali samomorilskimi metodami
    • večji poudarek na mladih iz podeželskih okolij
    • kakovostnejša usposobljenost pedagoških delavcev v vrtcih, šolah
    • omogočanje hitrejšega svetovanja, odziva s strani ustanov, kjer obravnavajo otroke s samomorilnim vedenjem
  • UKREPI NA RAVNI POSAMEZNIKOV IN DRUŽIN

    • izvajanje redne telesne aktivnosti po priporočilih svetovne zdravstvene organizacije (rekreativna telesna aktivnost, opravljanje gospodinjskih opravil, igranje z otroki…. Namesto da se na delovno mesto ljudje odpravijo z avtom, naj razdaljo raje premagajo peš ali pa uporabijo kolo. Za zmanjševanje depresije in izboljšanje srčno-žilne pripravljenosti je potrebno vsaj 150 minut zmerno-intenzivne aerobne fizične aktivnosti ali 75 minut visoko intenzivne aerobne vadbe tedensko. Za doseganje še večjih učinkov telesne aktivnosti se priporoča 300 minut zmerno-intenzivne aerobne aktivnosti ali 150 minut visoko-intenzivne aerobne vadbe tedensko)
    • izvajanje vaj za krepitev mišic vsaj dvakrat na teden
    • zmanjšanje telesne mase
    • izvajanje joge z namenom relaksacije, preprečevanja izgorelosti, zdravljenja nespečnosti in krepitve pozitivnih občutij
    • izvajanje meditacije z namenom relaksacije in odpravljanja nespečnosti
    • učenje tehnik dihanja pri jogi in meditaciji za sproščanje
    • zdrava prehrana
    • izogibanje stresorjem, predvsem na delovnem mestu
    • povečati duševno in telesno zdravje starejših
    • izboljšanje komunikacije v družini pacienta (predvsem v partnerski zvezi)
    • zmanjšati socialno izolacijo starostnikov na ruralnih področjih
    • skrbeti za zdrav življenjski slog za zmanjšanje raznih bolezni
    • usposabljanja družinskih zdravnikov za zaznavanje stresorjev samomorilnosti ter reagiranje na tovrstne kritične situacije
    • fokus na moške med 45 + let ter ženske med 15-24 let
    • povečati možnosti za pogovor (telefonske linije, online klepetalnice ipd.)
    • promocija duševnega zdravja (kot so plačani dnevi duševnega zdravja, dovolj časa za počitnice, ugodnosti, ki priznavajo tako storitve fizičnega kot duševnega zdravja)
    • spodbujanje kulture, kjer se spodbuja iskanje pomoči
    • izboljšanje (po)oskrbe oseb, ki so poskušale narediti samomor (namreč zgodovina poskusov samomora je najzanesljivejši napovedovalec ponovitve samomorilnega vedenja
    • ohranjati stike s starejšimi, kar vključuje telefonske klice in pošiljanje razglednic, pa tudi pošiljanje besedilnih sporočil in e-pošte
    • dvig ozaveščenosti in pismenosti na področju duševnega zdravja, s poudarkom na samomoru
    • dostopnosti do pomoči in obravnave samomorilno ogroženim osebam
    • zmanjševanje porabe alkohola
    • omejevanje dostopa do samomorilnih metod
    • povečati druženje s starejšimi, ki živijo na vasi

O ekipi

Študentje Univerze v Ljubljani (Fakulteta za upravo, Zdravstvena fakulteta), Univerze v Mariboru (Medicinska fakulteta), Univerze na Primorskem (Pedagoška fakulteta Koper) ter Nove univerze (Fakulteta za državne in evropske študije), so pod mentorstvom pedagoških mentorjev z Univerze v Ljubljani (Fakulteta za upravo) in strokovnega sodelavca (direktorja Zdravstvenega doma Radeče) oblikovali vsebinska priporočila in »Hitri test ogroženosti samomorilnosti«.

Uporabni kontakti v primeru stiske

V trenutkih osebne stiske je ključnega pomena komunikacija z družino, prijatelji in vsemi, ki jim zaupate, tudi z osebnim zdravnikom ali drugim strokovnjakom. Če vam je nelagodno govoriti o svojih težav, jih lahko zaupate tudi anonimno.


Klic v primeru duševne stiske

01 520 99 00

Zaupni telefon Samarijan

116 123

Ženska
svetovalnica

031 233 211

Tom telefon za otroke in mladostnike

116 111